Svetovni dan humanitarnosti – pozivi k solidarnosti v boju s podnebnimi spremembami

Združeni narodi so današnji dan, 19. avgust, razglasili za svetovni dan humanitarnosti. Ta dan je bil določen v spomin žrtvam na bombni napad, ki se je zgodil 19. avgusta 2003, v hotelu Canal v Bagdadu v Iraku, ko je bilo ubitih 22 ljudi, med njimi tudi glavni humanitarni delavec v Iraku – Sergio Vieira de Mello. Leta 2009 je Generalna skupščina Združenih narodov ta dan razglasila kot svetovni dan humanitarnosti, ki vsako leto opozarja na humanitarno delovanje in mednarodno sodelovanje. Na ta dan se poklonimo vseh humanitarnim in zdravstvenim delavcem, ki pomagajo ljudem v stiskah po vsem svetu in ob svojem delu tvegajo svoja življenja.

Ob epidemiji se je pokazalo, kako vsaka odločitev, vsaka kriza ali vsako neodgovorno dejanje, kjerkoli po svetu, vpliva na vse nas. Tako leto 2021 zaznamujejo številne krize, povzročene s strani človeka, kot tudi mnoge naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami. Za rešitev teh kriz potrebujemo večjo globalno odgovornost in pravičnost ter solidarnost.

V letošnjem letu se zato izpostavlja svetovni izziv sprejemanja podnebnih ukrepov, saj trenutne podnebne razmere pustošijo v obsegu, ki ga ljudje na "prvih bojnih linijah" in v humanitarnih skupnostih ne moremo obvladati. Naravne nesreče najbolj prizadenejo najranljivejše in najrevnejše prebivalce sveta – tiste, ki so s svojim načinom življenja najmanj prispevali k svetovni podnebni krizi, in nimajo sredstev za spopadanje z njenimi posledicami – ter milijone drugih, ki nato plačujejo najvišjo ceno, in ki že izgubljajo domove, sredstva za preživetje in svoja življenja.

V znamenju solidarnosti do ljudi, ki so se znašli v stiskah zaradi podnebnih sprememb, se letos odvija globalna kampanja Združenih narodov z naslovom "Solidarni v boju s podnebnimi spremembami, da nikogar ne pustimo ob strani." V sklopu kampanje, v času od 16. 8. 2021 do 31. 8. 2021, poteka globalni izziv #TheHumanRace, ki ljudi po vsem svetu spodbuja k teku, hoji ali plavanju. Vsaka minuta šteje in bo v poziv svetovnim voditeljem, ki se bodo v letošnjem novembru zbrali v Glasgowu na Podnebnem vrhu Združenih narodov (COP26), da pospešijo sprejemanje podnebnih ukrepov in pomagajo blažiti povzročene spremembe v državah v razvoju. Več o kampanji si lahko preberete tukaj. Vabljeni, da dodate svoj glas!

Ob svetovnem dnevu humanitarnosti se še posebej zahvaljujemo številnim prostovoljkam in prostovoljcem, ki s svojo aktivnostjo, predanostjo in zagnanostjo udejanjate humano poslanstvo Rdečega križa!

Hvala tudi sodelavcem, ki se po najboljših močeh trudijo ublažiti trpljenje ljudi, ki so jih prizadele humanitarne krize, svetovni dan humanitarnosti pa je hkrati opomnik, da se še posebej spomnim tistih, ki so nas prehitro zapustili. ❤

»Humanitarno delo je nekaj, kar družbo izboljšuje. Družbeni učinek se z delom nevladnih in humanitarnih organizacij poveča. Ne smemo jih videti le kot nadomestek tega, kar bi morala početi država,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti na srečanju s humanitarnimi organizacijami poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. S predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij, med katerimi je bila tudi podpredsednica Rdečega križa Slovenije Silva Duh,  je govoril o njihovem delu v času epidemije, v različnih kriznih situacijah, pa tudi pri vse bolj težkih posledicah podnebnih sprememb, na kar letos posebej opozarjajo tudi Združeni narodi.

»Humanitarci bomo svoje poslanstvo opravljali vedno, saj je to naš način življenja, od države pa pričakujemo, da nas pri izvajanju nalog, ki nam jih je zaupala s pooblastili ali projekti, ustrezno finančno in tudi drugače podpre,« so poudarili predstavniki humanitarnih organizacij.   

Varuh pričakuje, da bodo odločevalci financiranje nevladnih in humanitarnih organizacij in s tem povezane pogodbene obveznosti uredili sistemsko in ob upoštevanju povsem življenjskih situacij, ne zgolj iz birokratskega zornega kota. »Pomembno je, da so razpisi pripravljeni pravočasno, pogodbe podpisane pred začetkom izvajanja dejavnosti, ne glede na to, kdo v danem trenutku vodi posamezno ministrstvo, izplačila pa izvršena tako, da nevladne in humanitarne organizacije ne bodo v negotovem položaju. Če so prostovoljcem obljubljene nagrade, je treba najti takšne rešitve, da jih ne bremenijo. Takšen način dela je skladen z načelom dobrega upravljanja, h kateremu smo zavezani vsi javni uslužbenci,« je še poudaril varuh Peter Svetina.

Sogovorniki so se strinjali, da bi še večje sodelovanje oz. povezovanje med nevladnimi in humanitarnimi organizacijami okrepilo njihov glas v odnosu z odločevalci, ter da bi na ta način lažje in hitreje dosegli spremembe, ki bi ljudi spodbujale še k širšemu vključevanju. Poudarili so še, da bi morala država prostovoljno in humanitarno delo obravnavati kot element družbene odgovornosti in nagrajevati delodajalce, ki zaposlujejo prostovoljce in humanitarne delavce ter jim brez ovir omogočati, da v kriznih časih vršijo svoje poslanstvo.

»Opravljene prostovoljske in humanitarne ure, ki se merijo v deset- ali sto tisočih, so kapital, ki ga družba ne sme zanemariti in ga mora ustrezno spoštovati in upoštevati,« je še poudaril varuh Svetina. V vse pogostejših podnebnih turbulencah, družbenih in zdravstvenih krizah, pa je nujno vlagati tudi v ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev, da znajo v pravem trenutku ukrepati tudi sami. »Samopomoč je prvi korak, da je rešitev lahko uspešna oziroma brez hujših posledic,« so se strinjali sogovorniki. 

Prostovoljno in humanitarno delo prispevata k večji kvaliteti življenja ljudi, predvsem ranljivih skupin, širita vrednote sodelovanja in humanosti, zato so sogovorniki menili, da je z vključevanjem mladih v prostovoljsko in humanitarno delo mogoče oblikovati družbo, v kateri ne bo nihče pozabljen in v kateri bo vrednota solidarnosti pri vrhu lestvice vrednot.